Chicago citiranje: vodnik za humanistične fakultete

Študiraš na filozofski fakulteti, pravni fakulteti ali kateri drugi humanistični smeri? Potem skoraj zagotovo citiraš po Chicago stilu. Ta je edinstven, ker ponuja dva ločena sistema: opombe s sprotnimi opombami (notes-bibliography) in sistem avtor-datum (author-date). V tem vodniku ti razložim oba, s konkretnimi primeri za vsako vrsto vira.

💡 Ta članek je del širšega vodnika: vodnik o citiranju virov v diplomski nalogi.

Kaj je Chicago stil citiranja?

Chicago Manual of Style (CMOS) je eden najstarejših in najobsežnejših priročnikov za citiranje, ki ga izdaja University of Chicago Press. Trenutno veljavna je 17. izdaja. Chicago je poseben, ker ponuja dva popolnoma različna sistema citiranja: sistem opomb (notes-bibliography) in sistem avtor-datum (author-date).

Sistem opomb uporablja nadpisane številke v besedilu, ki vodijo do sprotnih opomb (footnotes) na dnu strani. Sistem avtor-datum pa je podoben APA, s citati v oklepajih (Avtor leto). Kateri sistem uporabiš, je odvisno od tvoje fakultete in oddelka.

Katere slovenske fakultete uporabljajo Chicago?

Chicago stil je predpisan na naslednjih fakultetah:

• UM-FF (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru)
• UM-PF (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru)
• UL-FF (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, nekateri oddelki)

Pozor: UL-FF je raznolika fakulteta. Nekateri oddelki (psihologija) uporabljajo APA 7, drugi (jezikoslovje, literatura) pa MLA. Vedno preveri navodila svojega oddelka.

Pravne fakultete pogosto zahtevajo sistem opomb za citiranje zakonodaje, sodne prakse in pravne komentarjev. To je specifika pravniškega pisanja.

Dva sistema: opombe vs. avtor-datum

Pred začetkom pisanja moraš vedeti, kateri sistem zahteva tvoja fakulteta. Tukaj je primerjava:

Kateri sistem izbrati?

Če tvoja fakulteta ne določi sistema, upoštevaj to pravilo: humanistika, zgodovina, filozofija in pravo praviloma uporabljajo sistem opomb. Družbene vede in naravoslovje sistem avtor-datum.

Sistem opomb (notes-bibliography)

Kako deluje?

V besedilu vstaviš nadpisano številko, ki bralca vodi do sprotne opombe na dnu strani. Prva omemba vira vsebuje poln citat, nadaljnje omembe istega vira pa skrajšano obliko.

Prva omemba vira

V besedilu:

Razvoj slovenske nacionalne identitete je bil tesno povezan z jezikovno politiko.¹

V sprotni opombi:

1. Janez Novak, Zgodovina slovenskega jezika (Ljubljana: Založba ZRC, 2023), 145.

Nadaljnje omembe istega vira

Ko isti vir citiraš drugič (ali pozneje), uporabiš skrajšano obliko:

5. Novak, Zgodovina slovenskega jezika, 178.

Ibid. (prav tam)

Če citiraš isti vir dvakrat zapored, lahko uporabiš “prav tam” (slovensko) ali “ibid.” (latinsko):

6. Prav tam, 192.

Nekatere fakultete ne dovoljujejo “ibid.” in zahtevajo vedno polno skrajšano obliko. Preveri navodila.

Format opomb po vrsti vira

Knjiga:

1. Ime Priimek, Naslov knjige (Kraj: Založba, leto), stran.

Primer:

1. Janez Novak, Zgodovina slovenskega jezika (Ljubljana: Založba ZRC, 2023), 145.

Članek v reviji:

2. Ime Priimek, “Naslov članka,” Ime revije let., št. (leto): strani.

Primer:

2. Ana Horvat, “Vpliv romantike na slovensko poezijo,” Slavistična revija 72, št. 3 (2024): 215-230.

Poglavje v knjigi:

3. Ime Priimek, “Naslov poglavja,” v Naslov knjige, ur. Ime Priimek urednika (Kraj: Založba, leto), strani.

Primer:

3. Peter Krajnik, “Reformacija in slovenski knjižni jezik,” v Zgodovina slovenščine, ur. Marija Zupan (Ljubljana: DZS, 2022), 67-89.

Spletna stran:

4. Ime Priimek ali Organizacija, “Naslov strani,” Ime spletišča, datum objave ali zadnje spremembe, URL.

Primer:

4. Ministrstvo za kulturo RS, “Strategija razvoja slovenskega jezika,” gov.si, 15. januar 2025, https://www.gov.si/strategija-jezik.

Format bibliografije

Bibliografija na koncu naloge se razlikuje od opomb, ker so avtorji navedeni s priimkom naprej in ločila so drugačna:

Knjiga:

Novak, Janez. Zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, 2023.

Članek:

Horvat, Ana. “Vpliv romantike na slovensko poezijo.” Slavistična revija 72, št. 3 (2024): 215-230.

Opazil boš, da je v opombi “Janez Novak” (ime, priimek), v bibliografiji pa “Novak, Janez” (priimek, ime). To velja le za prvega avtorja, pri soavtorjih ostane vrstni red ime-priimek.

Sistem avtor-datum (author-date)

Kako deluje?

V besedilu napišeš avtor in leto v oklepaju, podobno kot pri APA:

Razvoj nacionalne identitete je bil povezan z jezikovno politiko (Novak 2023, 145).

Format v besedilu

Osnovni citat:

(Novak 2023)

S stranjo:

(Novak 2023, 145)

Avtor v stavku:

Kot ugotavlja Novak (2023, 145), je bil razvoj tesno povezan …

Dva avtorja:

(Novak in Horvat 2023)

Tri ali več avtorjev:

(Novak idr. 2023)

Razlika med Chicago avtor-datum in APA

Pozor: Chicago avtor-datum in APA 7 sta si podobna, a nista enaka. Ključna razlika je, da Chicago ne uporablja vejice med avtorjem in letom: “(Novak 2023)”, medtem ko APA zahteva vejico: “(Novak, 2023)”.

Format bibliografije (avtor-datum)

Novak, Janez. 2023. Zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC.

Opazi razliko: leto je takoj za avtorjem (ne na koncu kot pri sistemu opomb).

Citiranje zakonodaje in sodne prakse

Če študiraš pravo, boš pogosto citiral zakone, sodbe in pravne komentarje. Chicago sistem opomb je za to idealen:

Slovenski zakoni

7. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Uradni list RS, št. 15/08, 55/17.

EU zakonodaja

8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov, GDPR), UL L 119, 4.5.2016.

Sodna praksa

9. Ustavno sodišče RS, odločba U-I-109/10, 26. september 2011.

Pravni komentarji

10. Matej Accetto, “Ustavno sodišče kot zakonodajalec,” Pravna praksa 42, št. 8 (2023): 12-14.

Citiranje arhivskih virov

Humanistične vede pogosto delajo z arhivskimi viri, rokopisi in primarnimi dokumenti. Chicago je edini stil, ki ima za to natančna pravila:

11. Pisma Primoža Trubarja, Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1073, fasc. 3, fol. 12r, Ljubljana.

Pri arhivskih virih navedi: avtor ali opis dokumenta, ime arhiva, oznako fonda, fascikla in folija.

Pogoste napake pri Chicago citiranju

1. Mešanje sistemov

Nikoli ne mešaj sistema opomb in sistema avtor-datum v isti nalogi. Izberi enega in se ga drži do konca.

2. Pozabljena bibliografija

Sistem opomb zahteva OBOJE: sprotne opombe IN bibliografijo na koncu. Samo opombe niso dovolj.

3. Napačen vrstni red v bibliografiji

Bibliografija je vedno urejena po abecedi priimkov avtorjev, ne po zaporedju omembe (to je razlika od IEEE in Vancouver).

4. Napačna uporaba “prav tam”

“Prav tam” (ibid.) uporabiš samo, kadar citiraš isti vir dvakrat ZAPORED. Če vmes citiraš drug vir, moraš napisati polno skrajšano obliko.

5. Manjkajoče strani

Pri sistemu opomb je navedba strani skoraj vedno obvezna, saj citiraš konkreten odstavek ali misel. Brez strani je citat nepopoln.

Praktični nasveti

Uporabi sprotne opombe v Wordu

Word ima vgrajeno funkcijo za sprotne opombe (Insert > Footnote). Številčenje je samodejno. Nikoli ne vstavljaj nadpisanih številk ročno.

Ibid. vs. skrajšana oblika

Če nisi prepričan, ali tvoja fakulteta dovoljuje “ibid.”, raje vedno uporabi skrajšano obliko (Avtor, Skrajšan naslov, stran). To je vedno pravilno.

Dolgi naslovi v opombah

Kadar je naslov knjige zelo dolg, ga lahko v skrajšani obliki okrajšaš na prvih nekaj besed:

Polna: Zgodovina slovenskega jezika od reformacije do moderne dobe

Skrajšana: Zgodovina slovenskega jezika

Kako ti lahko pomaga MojaDiploma?

Chicago citiranje z dvema sistemoma, sprotnimi opombami, skrajšanimi oblikami in posebnimi pravili za pravne vire je med zahtevnejšimi citirnimi stili. MojaDiploma samodejno prepozna, da študiraš na humanistični ali pravni fakulteti, in uporabi pravilen Chicago format z opombami ali avtor-datum, odvisno od nastavitev.

Preberi tudi naš popoln vodnik za pisanje diplomske naloge za celoten pregled procesa pisanja.