Likertova lestvica je lestvica, na kateri anketiranec oceni, koliko se strinja s posamezno trditvijo. Razvil jo je Rensis Likert leta 1932 za merjenje stališč, običajno pa ima 5 ali 7 stopenj (Sullivan in Artino, 2013). V diplomski nalogi je pogosta pri anketah. Spodaj je primer, nato pa še, kako odgovore analiziraš.
Primer Likertove lestvice
Primer je izmišljen, pokaže pa običajno obliko s petimi stopnjami. Anketiranec pri vsaki trditvi izbere eno številko.
| Trditev | Sploh se ne strinjam | Ne strinjam se | Niti se ne strinjam niti se strinjam | Strinjam se | Popolnoma se strinjam |
|---|---|---|---|---|---|
| Delo me veseli. | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
| Pri delu se lahko učim novih stvari. | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
| Pogosto razmišljam o menjavi službe. | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
Tretja trditev je obrnjena: višja številka pomeni manj zadovoljstva. Preden trditve združiš, takšno trditev obrneš, tako da 5 postane 1, 4 postane 2 in tako naprej.
Kako zapišeš trditve
- V eni trditvi naj bo ena misel. »Delo me veseli in dobro sem plačan« sta dve trditvi.
- Piši preprosto in brez dvojnih nikalnic.
- Če že obstaja preverjen vprašalnik za tvoj pojem, ga raje uporabi, kot da sestavljaš svojega, in ga navedi med viri.
Kako anketo postaviš v spletno orodje, piše v članku Anketni vprašalnik v 1KA.
Ena trditev ali več
Za težje merljive pojme, kot so motivacija ali zadovoljstvo, ena trditev običajno ne zadošča. Zato uporabiš več trditev in jih združiš v lestvico. Sullivan in Artino priporočata, da s Cronbachovim alfa koeficientom, testom kappa ali faktorsko analizo pokažeš, da trditve merijo isto. Katere vrednosti alfa koeficienta so sprejemljive, je razloženo v članku Kvantitativna metoda raziskovanja.
Kako analiziraš odgovore
Odgovori na Likertovi lestvici so razvrstitveni: »strinjam se« je več kot »ne strinjam se«, razdalje med stopnjami pa ni mogoče izmeriti. Zato je dolgo veljalo, da povprečje in parametrični testi zanje niso primerni.
Za opis Sullivan in Artino svetujeta deleže odgovorov po stopnjah, saj je povprečje pogosto malo uporabno. Številke torej raje zapišeš takole:
Izmišljen primer: S trditvijo »Delo me veseli« se je strinjalo ali popolnoma strinjalo 62 % anketirancev, 11 % se jih ni strinjalo.
Za teste isti pregled sklene, da se parametrični testi smejo uporabljati. Sklicuje se na pregled Geoffa Normana, ki z resničnimi in simuliranimi podatki pokaže, da dajejo pravilne odgovore tudi pri takih podatkih. Bolj previdni avtorji ostajajo pri neparametričnih testih, na primer pri hi-kvadrat testu in Spearmanovi korelaciji.
Kaj to pomeni zate. Že pri načrtovanju se odloči, kako boš podatke opisal in analiziral, in to utemelji v poglavju o metodah. Tako svetujeta tudi Sullivan in Artino. Tvoj mentor ali fakulteta imata lahko svojo zahtevo, zato ju vprašaj prej. Hipoteze, ki jih s tako lestvico preverjaš, zapišeš po navodilih v članku Hipoteze in raziskovalna vprašanja.
Viri
- Likert, R. (1932). A technique for the measurement of attitudes. Archives of Psychology, 22(140), 55.
- Norman, G. (2010). Likert scales, levels of measurement and the “laws” of statistics. Advances in Health Sciences Education, 15(5), 625-632. https://doi.org/10.1007/s10459-010-9222-y
- Sullivan, G. M., in Artino, A. R. (2013). Analyzing and interpreting data from Likert-type scales. Journal of Graduate Medical Education, 5(4), 541-542. Dostopno na PMC