Omejitve raziskave so okoliščine, zaradi katerih tvoji rezultati veljajo le do določene meje: vzorec, metoda, obdobje, dostop do podatkov, merjenje ali območje. V diplomski nalogi jih zapišeš zato, da bralec ve, za koga in kdaj ugotovitve veljajo. Kam jih zapišeš, je odvisno od šole: nekatere jih zahtevajo v uvodu, druge v zaključku ali sklepu. Spodaj je, kaj o tem pišejo šolski dokumenti, sedem izmišljenih primerov, vsak s slabim in boljšim stavkom, in korak za korakom, kako omejitev zapišeš, ne da bi spodkopal lastno nalogo.
Kaj o omejitvah raziskave pišejo šole
Šole omejitve omenjajo v različnih poglavjih in z različnimi besedami.
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru ima v uvodu posebno točko 1.3 Predpostavke in omejitve. Navodila zapišejo: »Kot omejitve navedemo časovno obdobje, državo, regijo, skupino držav, podjetje, obliko podjetja, poslovno funkcijo itd., na katero se raziskava nanaša.« Med primeri navedejo tudi omejitev podatkov: »Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere vidike inovativnosti, poslovna skrivnost podjetja.« V sklepu pa velja: »Opozorimo lahko tudi na omejitve raziskave« (Navodila za izdelavo pisnih del na EPF).
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani jih uvršča v zaključek: »navedemo morebitne omejitve, s katerimi smo se soočali med raziskovanjem (npr. omejen vzorec podatkov, metodološke omejitve, dostopnost virov)« (Navodila za pisanje zaključnih del na UL FGG).
Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani jih v navodilih za magistrsko delo veže na sklep in na veljavnost ugotovitev: »V njem samokritično opozorimo na pomanjkljivosti, ki so se pokazale med nastajanjem dela. Glede na predpostavke, omejitve in razmejitve uporabljenih metod omejimo veljavnost ugotovitev.« (Navodila za izdelavo projekta in magistrskega dela).
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu govori o omejitvah rezultatov v zaključku, ki ga lahko razdeliš na diskusijo in sklep: »Prediskutiramo lahko tudi omejitve doseženih rezultatov: kje in v katerem kontekstu rezultati ne veljajo, zakaj in ali to kakorkoli vpliva na zmanjšanje pomena raziskovalnih dosežkov.« (Navodila za pisanje strokovnih in znanstvenih del).
Fakulteta za komercialne in poslovne vede omejitve v dispoziciji navede, kadar nanje naletiš: »Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd. V takem primeru omejitve tudi navedemo.« Uvod pa po njenem priročniku vsebuje »omejitve naloge« (Priročnik za pisanje znanstvenih in strokovnih del).
Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v navodilih za dispozicijo doda, da ne zadošča omejitev samo našteti: »Jasno je potrebno zastaviti, katere so omejitve (pri tem si pomagamo tudi s predpostavkami), s katerimi se posameznik v raziskovalnem delu sooča in kako bo posameznik poskrbel, da bodo omejitve imele čim manjši vpliv na raziskovalno delo.« (Navodila za pripravo dispozicije).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru ima v predpisani strukturi uvoda točko 1.2.3 Predpostavke in omejitve (Navodila za pripravo pisnih del na FL).
| Šola | Kje zahteva omejitve |
|---|---|
| EPF UM | uvod (točka 1.3) in sklep |
| FL UM | uvod (točka 1.2.3) |
| FKPV | dispozicija (če nastopijo) in uvod |
| FT UM | dispozicija |
| FGG UL | zaključek |
| FSPO UL | sklep |
| FIS UNM | zaključek ali diskusija |
Omejitve se torej pojavijo na dveh mestih. V uvodu ali dispoziciji jih napoveš, da bralec ve, kaj raziskava zajame in česa ne. V diskusiji, sklepu ali zaključku pokažeš, kaj pomenijo za ugotovitve. Šole v tabeli imajo eno od teh dveh mest ali obe, kot EPF UM. Če svoje fakultete ne najdeš tukaj, v njenih navodilih poišči, kje stoji poglavje o omejitvah, in ravnaj po njem. Kjer šola ničesar ne predpisuje, omejitev na kratko napovej v metodologiji, njene posledice pa razdelaj v diskusiji ali v zaključku.
Vrste omejitev: sedem izmišljenih primerov
Izmišljen primer: spodaj je sedem vrst omejitev, vsaka v drugi izmišljeni nalogi. Pri vsaki je prvi stavek slab, ker je splošen ali nedokazan, drugi pa boljši, ker navede številko ali dejstvo, pove, česa ne smeš trditi, in kam sega veljavnost.
| Vrsta | Slab stavek | Boljši stavek |
|---|---|---|
| Vzorec | Vzorec je majhen, zato rezultati niso zanesljivi. | Povabili smo 210 študentov, odgovorilo jih je 84, torej 40 %. Vzorec je priložnosten in vključuje študente ene fakultete, zato rezultate lahko razlagamo le za to skupino. |
| Metoda | Anketa ni najboljša metoda. | Z anketo smo izmerili, kako pogosto zaposleni uporabljajo orodje, ne pa zakaj ga ne uporabljajo. Razloge bi pokazal šele intervju, ki ga v tej nalogi nismo izvedli. |
| Čas | Imeli smo premalo časa. | Podatke smo zbirali od 1. do 28. februarja, torej en mesec. Ne zajamejo sezonskih nihanj prodaje čez leto, zato ugotovitev ne prenašamo na druge mesece. |
| Dostop | Podjetje nam ni dalo vseh podatkov. | Podjetje je dovolilo vpogled v mesečne prihodke, ne pa v stroške po strankah. Zato izračunamo maržo na ravni podjetja, ne po strankah. |
| Samoocena | Anketiranci morda niso odgovarjali iskreno. | Število ur učenja je samoocena anketirancev, ne izmerjena vrednost. Ocene obravnavamo kot ocene in ugotovitev ne gradimo na razlikah, manjših od ene ure na teden. |
| Posploševanje | Rezultati veljajo za vsa slovenska podjetja. | Študija zajema eno podjetje z 12 zaposlenimi. Ugotovitve ne veljajo samodejno za podjetja drugih velikosti ali panog, zato jih navajamo kot primer, ne kot pravilo. |
| Viri | Našli smo malo literature. | V pregled smo vključili članke v slovenščini in angleščini iz treh zbirk, zato morda manjkajo raziskave v drugih jezikih. Pregled zato ne trdi, da je izčrpen. |
Račun v prvem primeru: 84 ÷ 210 = 0,40. V tretjem je en mesec 28 dni, torej štirje celi tedni.
Če pišeš o anketi, velikost vzorca in njen pomen razloži članek Velikost vzorca. Omejitve študije primera obravnava razdelek v članku Študija primera v diplomski nalogi.
Kako omejitev zapišeš, ne da bi spodkopal nalogo
Slab stavek pove, da je bilo težko. Boljši pove, kaj točno ne drži, in s tem bralcu olajša delo. Šole od tebe pričakujejo prav to: FT UM zahteva, da poveš, kako boš poskrbel za čim manjši vpliv, FIS UNM dopušča, da razložiš, kje rezultati ne veljajo in ali to zmanjša pomen dosežkov, FSPO UL pa pravi, da z omejitvami omejimo veljavnost ugotovitev. Iz tega izhajajo štirje koraki.
- Poimenuj omejitev. En stavek: kaj je omejeno in koliko, s številko ali datumom.
- Povej, od kod izvira. Dostop, čas, metoda ali narava podatkov. Brez izgovorov in brez obtoževanja.
- Povej, kaj pomeni za ugotovitve. Katere trditve ostanejo in katerih ne smeš zapisati. To je jedro in tu se omejitev razlikuje od opravičila.
- Povej, kaj si naredil ali kaj bi bilo treba narediti. Kako si vpliv zmanjšal ali katera raziskava bi omejitev odpravila. FGG UL v zaključku loči omejitve raziskave od priporočil za nadaljnje raziskave.
Pazi na dve zmoti. Prva je dolg seznam splošnih omejitev, ki bralca prepriča, da raziskava ni bila premišljena. Druga je molk: omejitev, ki jo je mogoče prebrati iz metode, bralec vseeno opazi.
Če omejitev izvira iz tvoje izbire, na primer metode ali vzorca, jo v metodologiji utemelji že tam. Kako, je razloženo v članku Empirični del diplomske naloge.
Pogoste napake
- Opravičevalni ton. Žal nisem mogel ni opis omejitve. Zapiši dejstvo in njegov pomen.
- Omejitev brez posledice. Če ne poveš, kaj pomeni za ugotovitve, je ostala pri naštevanju.
- Omejitev, ki je pravzaprav napaka. Napačno zastavljeno vprašanje v anketi ni omejitev. Popravi ga, preden zbereš podatke.
- Preširoke omejitve. Rezultati morda niso veljavni podre vso nalogo. Zapiši, katere ugotovitve in za koga.
- Pomembna omejitev izpuščena. Če je vzorec priložnosten, to povej, tudi če te je strah.
- Omejitev prvič v zaključku. Če je vplivala na zasnovo raziskave, jo napovej že v metodologiji.
Viri
- Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Navodila za izdelavo pisnih del na EPF, 2020. https://www.epf.um.si/fileadmin/user_upload/Referat/Navodila_za_izdelavo_pisnih_del_na_EPF_2020_Sternad_Zabukovsek_et_al.pdf
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Navodila za pisanje zaključnih del. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=227965&lang=slv
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Navodila za izdelavo projekta in magistrskega dela, 2025. https://www.fsp.uni-lj.si/mma/Navodila_za_projekt_in_mag_delo_32._seja_Senata_F___19.9.24_objava_15.1.2025.pdf/20250115122243/?m=1736940163
- Univerza v Novem mestu, Fakulteta za informacijske študije. Navodila za pisanje strokovnih in znanstvenih del (SA-1010). https://www.fis.unm.si/media/SA_UNM_FIS_1010_09_Navodila_za_pisanje_strokovnih_in_z_nanstvenih_del_na_UNM-FIS-29.9.2026-cistopis.pdf
- Fakulteta za komercialne in poslovne vede. Priročnik za pisanje znanstvenih in strokovnih del, 2. izdaja, 2018. https://www.fkpv.si/wp-content/uploads/2021/06/prirocnik-za-pisanje-znanstvenih-in-strokovnih-del-na-fkpv.pdf
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem. Navodila za pripravo dispozicije diplomskih in magistrskih del. https://www.ft.um.si/wp-content/uploads/ZD17_NAVODILO-ZA-PRIPRAVO-DISPOZICIJE-DIPLOMSKIH-DEL-IN-MAGISTRSKIH-DEL.pdf
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Navodila za pripravo pisnih del na FL, 2024. https://fl.um.si/wp-content/uploads/2024/03/Navodila-za-pripravo-pisnih-del-na-FL.pdf