Raziskovalni problem je stanje, ki je nejasno, neznano ali nerešeno in ga tvoja naloga pojasni ali reši. Opredeliš ga v uvodu: poveš, kaj točno ni v redu ali ni znano, kje in kako to veš. Spodaj je, kaj pravijo šole, kako se problem loči od namena, ciljev, raziskovalnega vprašanja in hipoteze, in štirje izmišljeni primeri, vsak s slabšo in boljšo različico.
Kaj je raziskovalni problem
Fakulteta za upravo UL ga v navodilih za dispozicijo opredeli takole: problem je »stanje, ki je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in ga je treba pojasniti ali rešiti«. Nato doda, da se problem konkretno opredeli: »Problem se konkretno opredeli: kaj točno je problem, kako se kaže, kje, kdaj ipd.« Zahteva tudi dokaz, da je to res problem. Koristi opredelitve opiše tako: »Jasna opredelitev problema pripomore k razlikovanju med ustreznimi in neustreznimi podatki/poudarki«.
Problem torej ni tema. Tema je območje, problem pa vrzel ali težava v njem. Ekonomsko-poslovna fakulteta UM pokaže pot: najprej opišeš področje in pregledaš literaturo, nato velja: »Na tej osnovi nato opredelimo problem raziskovanja in kaj bo naš prispevek k proučevanju opredeljenega področja raziskave.« V njenem primeru je problem zapisan kot vrzel: »Kljub njihovi gospodarski vrednosti pa je malo empiričnih dokazov o značilnosti družinskih in nedružinskih podjetij v postsocialističnih tranzicijskih gospodarstvih«. Najprej dejstva o pomenu družinskih podjetij, nato to, česar ne vemo.
Problem pri ocenjevanju res šteje. Pri Fakulteti za družbene vede UL komisija upošteva med merili »jasnost opredelitve raziskovalnega problema in metodološkega pristopa«.
Problem, namen, cilji, raziskovalno vprašanje in hipoteza
Pet pojmov se zlahka zmeša, a vsak odgovarja na drugo vprašanje. Razlago smo sestavili iz navodil šol, ki so navedene v stolpcu na desni.
| Pojem | Odgovarja na | Kaj je | Šola |
|---|---|---|---|
| Problem | Kaj ni znano ali ne deluje? | Stanje, ki ga je treba pojasniti ali rešiti, z dokazi | Fakulteta za upravo UL |
| Namen | Zakaj to raziskujem? | Razlog za temo, izhaja iz problema | Ekonomsko-poslovna fakulteta UM |
| Cilji | Kaj želim doseči? | Konkretna dela: proučiti, izdelati, preizkusiti | Ekonomsko-poslovna fakulteta UM, Fakulteta za organizacijske vede UM |
| Raziskovalno vprašanje | Kaj želim izvedeti? | Vprašanje, na katero odgovoriš v raziskavi | Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Fakulteta za organizacijske študije |
| Hipoteza | Kaj domnevam? | Preverljiva trditev, odgovor na vprašanje | Fakulteta za organizacijske študije, Fakulteta za komercialne in poslovne vede |
Šole to razlagajo takole.
Namen. Ekonomsko-poslovna fakulteta: »Namen raziskave v osnovi izhaja iz postavljenega problema in predstavlja odgovor na vprašanje, zakaj analiziramo izbrano temo.«
Cilji. Isti dokument: »S cilji nakažemo, kaj želimo z raziskavo doseči.« Fakulteta za organizacijske vede UM predlaga alineje: cilji so proučiti, izdelati, razviti ali preizkusiti.
Raziskovalno vprašanje in hipoteza. Fakulteta za komercialne in poslovne vede: »Namesto hipotez lahko zastavimo tudi raziskovalno vprašanje, na katerega odgovorimo v raziskovalnem delu naloge.« Hipotezo opiše tako: »Osnovne trditve ali hipoteze so vedno zapisane v trdilni obliki«. Fakulteta za organizacijske študije pove, kako se povezujejo: »Hipoteze so domnevni odgovori na raziskovalna vprašanja«. Ekonomsko-poslovna fakulteta pa: »Hipoteze ali domneve so še nepreverjene trditve, ki jih v pisnem delu preverjamo.«
Kako izbereš med vprašanjem in hipotezo ter kako ju zapišeš, je v članku Hipoteze in raziskovalna vprašanja. Pomemben je vrstni red. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL zapiše: »Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja predstavljata osnovo za oblikovanje namena, ciljev, raziskovalnega vprašanja in/ali hipotez zaključnega dela.« Če je problem megleno zapisan, vse, kar sledi, ostane neprepričljivo.
Štirje primeri: slabša in boljša različica
Vsi primeri so izmišljeni, podjetja, bolnišnice in šole ne obstajajo. Vsak boljši zapis ima tri sestavine: dejstvo, ki ga lahko preveriš, zakaj je to težava in kaj ni znano.
Ekonomija
Izmišljen primer, slabši zapis:
Fluktuacija zaposlenih je pomemben problem sodobnih podjetij.
Izmišljen primer, boljši zapis:
V izmišljenem podjetju Zeleni Vzorec d.o.o. je v letu 2023 odšlo 9 od 60 zaposlenih v prodaji (15 %), v letu 2024 pa 18 od 60 (30 %). Vodstvo ne ve, ali je razlog plačilo, vodenje ali delovni čas, zato ne more ukrepati. V nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki po mnenju odhajajočih najbolj vplivajo na odločitev za odhod.
Zakaj je boljši: številke se ujemajo in jih lahko preveriš (9 od 60 je 15 %, 18 od 60 je 30 %). Pove se, da se je delež podvojil, in tudi, kaj ni znano. Prvi zapis velja za vsako podjetje, drugi samo za to, zato je tudi preverljiv.
Zdravstvena nega
Izmišljen primer, slabši zapis:
Bolniki so pogosto nezadovoljni z zdravstveno nego.
Izmišljen primer, boljši zapis:
Pri notranji anketi na internem oddelku izmišljene Splošne bolnišnice Primer je 42 od 120 bolnikov (35 %) ob odpustu navedlo, da jim nihče ni razložil, kako naj doma jemljejo zdravila. Ni znano, katere vsebine bolniki pogrešajo in kaj medicinske sestre zaznavajo kot oviro pri poučevanju. V nalogi to raziščemo z intervjuji z medicinskimi sestrami oddelka.
Zakaj je boljši: določi oddelek, merilo in delež (42 od 120 je 35 %). „Nezadovoljni“ ni merilo, „razlage o zdravilih ni bilo“ pa je. Končni stavek že nakaže metodo, zato se problem ujema z raziskavo.
Izobraževanje
Izmišljen primer, slabši zapis:
Učenci današnjega časa slabo berejo.
Izmišljen primer, boljši zapis:
Na izmišljeni Osnovni šoli Zgled je 9 od 25 učencev šestega razreda (36 %) pri šolskem bralnem preizkusu v začetku leta dosegalo manj kot polovico točk pri vprašanjih o razumevanju besedila. Učitelji ne vedo, ali je težava v besedišču ali v strategijah branja. V nalogi preučujemo, pri katerih nalogah učenci najpogosteje odpovedo.
Zakaj je boljši: omeji skupino (šesti razred ene šole), pove, kako je bilo merjeno, in ločuje med dvema možnima vzrokoma. „Današnji čas“ in „učenci“ sta preširoka pojma, da bi ju lahko raziskal v eni nalogi.
Računalništvo
Izmišljen primer, slabši zapis:
Spletne aplikacije so pogosto počasne.
Izmišljen primer, boljši zapis:
Spletna trgovina izmišljenega podjetja Kodomat d.o.o. po meritvah podjetja naloži stran izdelka v povprečju v 4,8 sekunde, cilj podjetja pa je 2 sekundi. Ni znano, kateri del strani k zamudi prispeva največ, zato razvijalci ne vedo, kaj optimizirati. V nalogi izmerimo čas nalaganja po sestavinah strani in predlagamo vrstni red popravkov.
Zakaj je boljši: primerja izmerjeno vrednost s ciljem in opredeli, kaj je neznanka. Beseda »pogosto« ne pove ničesar, 4,8 sekunde proti 2 sekundama pa pove.
Kako preveriš svoj problem
Vprašaj se, ali lahko vsak od teh stavkov zapišeš s konkretnimi podatki:
- Kaj točno je problem in kje se kaže?
- Kaj ve bralec po tvojem zapisu, česar prej ni vedel?
- Kaj ni znano ali ni rešeno?
- Ali iz tega izhaja tvoje raziskovalno vprašanje ali hipoteza?
Če odgovora ni, je problem še preširok ali pa je to samo tema. Pomaga tudi vprašanje, ki ga postavlja Fakulteta za organizacijske vede UM v podpoglavju Opredelitev problema: »Kaj je problem zaključnega dela?«
Kam v nalogi sodi opredelitev problema
Najpogosteje v uvod. Ekonomsko-poslovna fakulteta ima podpoglavje 1.1 Opis področja in opredelitev problema, sledi mu 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave. Fakulteta za organizacijske vede ima v poglavju Metodologija podpoglavje 2.1 Opredelitev problema, nato 2.2 Opredelitev ciljev. Pri Fakulteti za komercialne in poslovne vede ima dispozicija diplomske naloge točko Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge, osnovne trditve ali hipoteze, in tam problem opišeš na kratko: »V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomski nalogi.«
Problem se pojavi tudi v daljšem povzetku, ki ga Fakulteta za družbene vede UL zahteva za dela v tujem jeziku: povzetek po njenih besedah praviloma vsebuje »raziskovalni problem, vprašanje oziroma hipotezo«, cilje naloge, metodologijo, strukturo in glavne ugotovitve.
Kako se uvod sestavi v celoti, je v članku Kako napisati uvod, primer pa v članku Primer uvoda diplomske naloge. Kaj spada v dispozicijo, je v članku Kako napisati dispozicijo.
Viri
- Fakulteta za upravo UL, Navodila za pripravo dispozicij: https://www.fu.uni-lj.si/wp-content/uploads/Referat/Pravilniki/Navodila_PripravaDispozicijSeminarskihDiplomskihMagistrskihDel_cistopis-lektorirano-popravljeno.pdf
- Ekonomsko-poslovna fakulteta UM, Navodila za izdelavo pisnih del (2020): https://www.epf.um.si/fileadmin/user_upload/Referat/Dodiplomski/BOLONJSKI/Diplomiranje_in_zakljucitev_studija/Navodila_za_izdelavo_pisnih_del_na_EPF_2020.pdf
- Fakulteta za družbene vede UL, Pravilnik o zaključnem delu na programih druge stopnje: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/magistrski-studij-2-stopnje/pravilnik-o-zakljucnem-delu-na-programih-druge-stopnje-doc.pdf
- Fakulteta za organizacijske vede UM, Usmeritve za pisanje zaključnih del (2026): https://www.fov.um.si/wp-content/uploads/Usmeritve-za-pisanje-zakljucnih-del_2026-objava-na-spletu-2.-10.-2026.pdf
- Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Priročnik za pisanje znanstvenih in strokovnih del: https://www.fkpv.si/wp-content/uploads/2021/06/prirocnik-za-pisanje-znanstvenih-in-strokovnih-del-na-fkpv.pdf
- Fakulteta za organizacijske študije, Navodilo za pisanje znanstvenih in strokovnih del: https://www.fos-unm.si/media/pdf/fos/sa_005_navodilo_pisanje_znanstvenih_in_strokovnih_del.pdf
- Nova univerza, Tehnična navodila za izdelavo zaključnih del: https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2026/06/TEHNICNA-NAVODILA-2025.pdf
- Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, Navodila za pisanje zaključnih del (2026): https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=227965&lang=slv