Kvalitativna vsebinska analiza je postopek, v katerem večjo količino besedila, najpogosteje prepis intervjuja, sistematično preoblikuješ v zgoščen povzetek ugotovitev (Erlingsson in Brysiewicz, 2017). Besedilo razdeliš na pomenske enote, vsako strneš in označiš s kodo, kode pa združiš v kategorije in po potrebi v teme. Spodaj je celoten postopek na kratkem izmišljenem prepisu, nato zapis v nalogi in napake.
Kaj je vsebinska analiza intervjuja
Cilj, ki ga opišeta Erlingsson in Brysiewicz, je velik obseg besedila sistematično spremeniti v zelo urejen in jedrnat povzetek glavnih rezultatov. Pri vsakem koraku se podatki dodatno abstrahirajo: od očitne, dobesedne vsebine do globljih, skritih pomenov.
Tematska analiza po Braun in Clarke, etika in izbor vzorca so opisani v članku o kvalitativni metodi raziskovanja. Tu se osredotočamo na vsebinsko analizo.
Induktivna ali deduktivna
Elo in Kyngäs (2008) opišeta dva načina, ki imata tri skupne faze: priprava, organizacija in poročanje. Pri induktivni analizi pojme izpelješ iz podatkov, in jo uporabiš, kadar prejšnjih raziskav o pojavu ni ali so razdrobljene. Deduktivna analiza je primerna, kadar je struktura analize določena vnaprej na podlagi obstoječega znanja, na primer za preizkus teorije v novih okoliščinah ali za primerjavo kategorij v različnih obdobjih. Primer spodaj je induktiven.
Pojmi, ki jih potrebuješ
Povzeto po glosarju v članku Erlingsson in Brysiewicz (2017):
| Pojem | Pomen |
|---|---|
| Pomenska enota (meaning unit) | Del besedila, ki nosi eno misel |
| Strnitev (condensation) | Krajša oblika enote, ki ohrani jedro pomena |
| Koda | Oznaka, običajno ena do dve besedi, ki najbolje opiše strnjeno enoto |
| Kategorija | Skupina kod, ki so po vsebini ali okoliščinah povezane. Odgovarja na vprašanja kdo, kaj, kdaj ali kje. Imena so kratka in stvarna |
| Tema | Izraža skriti (latentni) pomen v dveh ali več kategorijah in odgovarja na vprašanji zakaj in kako |
Avtorja pišeta, da lahko kategorije obdržiš kot najvišjo raven poročanja ali greš naprej k temam, kar je odvisno od cilja študije in kakovosti podatkov.
Postopek po korakih
- Prepis večkrat preberi, da dobiš občutek za celoto.
- Razdeli ga na pomenske enote.
- Vsako enoto strni, jedro pomena pa ohrani.
- Dodeli kode.
- Kode združi v kategorije, po potrebi tudi podkategorije.
- Ko so kodirani vsi intervjuji, dokončno oblikuj kategorije in po potrebi teme.
Erlingsson in Brysiewicz poudarita, da to ni ravna črta po korakih. Pomenske enote, kode in kategorije se uskladiš večkrat, ko se vračaš k izvirnemu besedilu: enoto lahko razdeliš na dve, kodo preimenuješ, ime kategorije prilagodiš.
Primer: kratek izmišljen prepis
Izmišljen primer: raziskuješ, kako zaposleni študenti doživljajo pisanje diplomske naloge. Spodaj je odlomek prepisa intervjuvanke I3 (anonimizirano, izmišljeno).
| Pomenska enota (izsek) | Strnitev | Koda | Kategorija |
|---|---|---|---|
| »Delam polni delovni čas, zato lahko pišem samo zvečer, po deveti uri.« | Piše šele zvečer po službi | Pisanje zvečer | Čas in energija |
| »Pogosto sem že tako utrujena, da ne napišem skoraj nič.« | Utrujenost zmanjša pisanje | Utrujenost | Čas in energija |
| »Mentor mi odgovori šele čez tri tedne, in takrat sem že pozabila, kaj sem ga vprašala.« | Dolgo čaka na mentorjev odgovor | Počasen odgovor mentorja | Mentorstvo |
| »Najbolj mi pomaga, ko mi mentor pošlje komentarje točno po poglavjih.« | Pomagajo ji komentarji po poglavjih | Komentarji po poglavjih | Mentorstvo |
| »Včasih se počutim sama, ker na fakulteti ne poznam nikogar, ki piše hkrati z mano.« | Počuti se sama | Osamljenost | Podpora vrstnikov |
| »Rok za oddajo me stresa, ampak mi tudi daje občutek, da se moram lotiti dela.« (del 1) | Rok jo stresa | Stres zaradi roka | Rok |
| Ista izjava (del 2) | Rok jo spodbuja k delu | Rok kot motivacija | Rok |
Zadnja izjava vsebuje dva pomena, zato jo razdeliš na dve enoti. Erlingsson in Brysiewicz to omenjata kot običajen popravek med analizo. Iz šestih izjav je tako sedem kodiranih enot.
Od kod do kategorij v več intervjujih
Izmišljen primer: kodiral si vseh osem intervjujev (I1 do I8). Skupaj imaš 34 kodiranih enot. Kategorije in kode:
| Kategorija | Kode (število enot) | Enot v kategoriji | Intervjuvancev |
|---|---|---|---|
| Čas in energija | Pisanje zvečer (4), Premalo časa (4), Utrujenost (3) | 11 | 8 od 8 |
| Mentorstvo | Počasen odgovor mentorja (4), Komentarji po poglavjih (4), Nejasna pričakovanja (2) | 10 | 8 od 8 |
| Rok | Stres zaradi roka (5), Rok kot motivacija (3) | 8 | 7 od 8 |
| Podpora vrstnikov | Osamljenost (3), Izmenjava z vrstniki (2) | 5 | 5 od 8 |
Številke opisujejo tvoje gradivo in ne dokazujejo, da velja za vse študente. Če jih navedeš, jih uporabi za opis, koliko udeležencev je omenilo posamezno kategorijo.
Če bi nadaljeval do tem, bi iz kategorij Čas in energija ter Rok izpeljal skriti pomen, na primer: »Delo za diplomo se zgodi v utrujenih obrobjih dneva, rok pa študenta hkrati priganja in obremenjuje.« To je tema, ker razlaga, kako in zakaj. Kategorijo navadno poimenuješ kratko in stvarno, temo opisneje.
Kako preveriš zanesljivost kodiranja
Coates in sodelavci (2021) opisujejo kodiranje intervjujev z več kodirji. Vsak kodir najprej samostojno pregleda prepise, sledi sestanek in dogovor o shemi kod. Priporočajo tudi priročnik kod (angleško codebook), ki za vsako kodo opiše, kaj sodi vanjo, in navede primere iz gradiva. Po formalnem kodiranju lahko izračunaš delež ujemanja med kodirji in ga navedeš. Izmišljen primer: dva kodirja se pri 20 enotah ujameta pri 17, torej 17 / 20 = 85 %. Vsaka neujemanja razrešita z razgovorom.
Pri diplomski nalogi pogosto kodiraš sam. Takrat poskrbi vsaj za priročnik kod in razloži, kako si preverjal dosledno uporabo kod. Če imaš možnost, naj ti en kodir samostojno kodira nekaj prepisov. Erlingsson in Brysiewicz kot pomoč pri težavah navajata pogovor s kolegi raziskovalci. Opozorita tudi, da programska oprema pomaga pri urejanju gradiva, analiza pa ostaja delo raziskovalca.
Kako zapišeš analizo v nalogi
V poglavju o metodologiji navedeš, da si uporabil kvalitativno vsebinsko analizo, ali je bila induktivna ali deduktivna, kdo je kodiral in kako je potekalo kodiranje. V poglavju o rezultatih predstaviš kategorije z izseki. Erlingsson in Brysiewicz svetujeta, da v članku pokažeš preglednico z nekaj primeri poti od pomenske enote do strnitve, kode, kategorije in teme, ker to krepi strogost študije. Izmišljen primer zapisa:
Prepise osmih polstrukturiranih intervjujev smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo (induktivni pristop, Elo in Kyngäs, 2008). Pomenske enote smo strnili, jim dodelili kode in jih združili v štiri kategorije: Čas in energija, Mentorstvo, Rok in Podpora vrstnikov. Kategorija Čas in energija se je pojavila pri vseh osmih udeležencih. »Delam polni delovni čas, zato lahko pišem samo zvečer« (I3).
Izseke označi s kodo udeleženca, ne z imenom. Kaj še sodi v poglavje o metodi, je razloženo v članku o metodologiji diplomske naloge, kam v nalogo spadajo rezultati pa v članku o empiričnem delu. Kako oblikuješ vprašanja, na katera analiza odgovarja, najdeš v članku o hipotezah in raziskovalnih vprašanjih.
Pogoste napake
- Strnitev spremeni pomen. Strnitev mora ohraniti jedro, ne dodajati razlage.
- Ena enota, dva pomena. Razdeli jo, kot v primeru zgoraj.
- Kategorije se prekrivajo. Erlingsson in Brysiewicz opisujeta prekrivanje kot tipično težavo začetnika: preglej, kam koda najbolje sodi, in popravi imena ali meje kategorij.
- Kategorije po enem intervjuju. Kode iz prvega intervjuja so izhodišče. Kategorije in teme oblikuj, ko so kodirani vsi.
- Ime kategorije ali teme brez vsebine. Kategorija naj bo kratka in stvarna, tema opisna.
- Brez izsekov. Rezultat brez citatov iz gradiva bralcu ne pokaže poti od besed udeležencev do kategorije.
- Analiza se zgodi v programu. Računalnik ne analizira podatkov, to počne raziskovalec.
Viri
- Erlingsson, C., in Brysiewicz, P. (2017). A hands-on guide to doing content analysis. African Journal of Emergency Medicine, 7(3), 93 do 99. https://doi.org/10.1016/j.afjem.2017.08.001, prosto dostopno na PMC
- Elo, S., in Kyngäs, H. (2008). The qualitative content analysis process. Journal of Advanced Nursing, 62(1), 107 do 115. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2007.04569.x. Prebran je bil povzetek na Europe PMC, celotnega besedila nisem odprl.
- Coates, W. C., Jordan, J., in Clarke, S. O. (2021). A practical guide for conducting qualitative research in medical education: Part 2, Coding and thematic analysis. AEM Education and Training, 5(4), e10645. https://doi.org/10.1002/aet2.10645, prosto dostopno na PMC